Nabiranje in destilacija samoniklih rastlin v Provansi

12/06/2015

Veliko mi je zadovoljstvo predstaviti tekst o načinu na koji se osviješteno skuplja samoniklo bilje.
Nažalost, hrvatska se realnost razlikuje od ovakvog pristupa, kod nas se bilje neštedimice uništava.
Zahvaljujem Ani Ličini stručnoj voditeljici ljubljanske Šole aromaterapije što mi je dozvolila objavu teksta o svojim iskustvima s branja samoniklog bilja ovog proljeća u Provansi:

Ta zapis je navdihnjen od preprostega mladega moškega iz francoske Provanse, ki se je odločil, da želi življenje posvetiti nabiranju samoniklih zdravilnih rastlin ter destilaciji eteričnih olj iz le teh.

S samoniklimi rastlinami se sama srečujem že dolgo in so zelo pomemben in nepogrešljiv del prehrane in zdravljenja naše družinice skozi vse leto. Zavedam se, da je pri »divjinkah«, kot jih imenuje Dario Cortese, še toliko bolj pomembno poznati pravo rastlino, jo znati uporabljati ter tudi nabirati na primeren način, ki ne ruši ravnovesja v naravi.
Eterična olja so namreč iz rastlin lahko pridobljena na tri načine:
– Konvencionalno kmetijstvo (plantaža z uporabo pesticidov)
– Ekološko kmetijstvo (plantaža brez uporabe pesticidov)
– Nabiranje rastlin, ki samoniklo rastejo v naravi

Marsikateremu aromanavdušencu srce kar vztrepeta, ko se sreča z eteričnim oljem iz samoniklo rastočih rastlin. Jaz že spadam v to kategorijo. Kajti ta olja imajo kompleksnejšo sestavo. Vendar so tudi »močnejša«, treba je znati ravnati z njimi. A kako je res pri tem z nabiralniško etiko? Kdo lahko nabira? Kaj? Koliko?

Lansko leto so na Hrvaškem skoraj iztrebili smilj, veste to? Ker je pač postal »moden« in se je o njem pisalo in govorilo. Čeprav je povsem mirno rastel tam in svetil s svojimi rumenimi cvetovi že od nekdaj. Kot najhujši barbari so ga nabiralci trgali in ruvali iz zemlje s koreninami vred, da so le cekinčki zažvenketali v žepu. Z letom 2015 je Hrvaška modro sprejela ukrepe, ki bodo regulirali nabiranje smilja. Natančno so opredelili termine in lokacije, kjer ga ljudje lahko nabirajo; opredelili so tudi način nabiranja, koliko cvetov je primerno odtrgati na posamezni rastlini in podobno. Več o tem lahko preberete na strani hrvaškega Ministrstva za zaščito okolja in narave.
Razgovora in prikaza nabiranja samoniklih zdravilnih rastlin visoko v provansalskih hribih sem se res izredno veselila. V glavi se mi je podilo morje vprašanj o tem, kaj pomeni biti take vrste destiler, kot je Nicholas, ki sem ga imela priložnost srečati v zgodnjem poletju 2015, ko sem se udeležila izobraževanja v Franciji.
Po mnogih, premnogih ovinkih po tanki prašni cesti, smo se pripeljali do izhodišča, kjer nas je čakal Nicholas. Z odločnimi koraki nekoga, ki tam preživi ure in tedne in mesece, se je podal navkreber. Kot mali radovedni piščančki smo mu sledili skozi čudovito in neokrnjeno naravo, dokler nismo dosegli cca. 800 m nadmorske višine. To je šele njegovo siceršnje izhodišče. Pravo sivko namreč nabira na 1.200 m nadmorske višine.

2015-04-29 14.59.26     2015-04-29 17.23.02

2015-04-29 15.31.36        2015-04-29 15.32.29

Radovedno smo posedli okrog njega pod čudovitimi krošnjami. Najprej nam je povedal, kako se je sploh podal v te vode. Pa nekaj malega o francoski  zgodovini nabiranja rastlin za namen destilacije. Nato je iz nahrbtnika potegnil belo platno in si ga pričel na nenavaden način zavezovati. Rezultat je bil nekakšen »nahrbtnik«, pripravljen za nabiranje samoniklih rastlin. Prav takšnega so nosili nabiralci, ki so v teh hribih nekoč nabirali sivko za parfumersko industrijo v Grassu. V nekem obdobju je bila za domačine v teh krajih samoniklo rastoča prava sivka (Lavandula angustifolia) edini vir dohodka!

Vzel je mali srp in nam pokazal, kako nabira samoniklo rastoči timijan linalool (Thymus vulgaris kt. linalool). Ravno timijani so lep primer, kako pomembno je biti v aromaterapiji natančen. Timijan linalool je najnežnejši timijan, ki vsebuje visok odstotek linaloola in je primeren za zdravljenje dihalnih obolenj pri otrocih. Timijan timol (Thymus vulgaris kt. thymol) pa ima sicer širši spekter delovanja, a je tudi mnogo bolj agresiven, dražilen za kožo in sluznice ter zahteva večjo previdnost pri uporabi. Na isti planoti rasteta oba skupaj in Nicholas ju nabira ločeno, kar zahteva veliko dodaten napor. Povedal je, da nekateri nabiralci niso pozorni na ločeno nabiranje ter destilirajo kar oba skupaj, kar povzroča zmešnjavo pri nadaljnji uporabi.

2015-04-29 16.20.13      2015-04-29 16.26.00

Nicholas v teh hribih nabira tudi samonikli brin, širokolistno in ozkolistno sivko, bor, cipreso, divje korenje in šetraj. Z lastniki zemljišč se je predhodno dogovoril, da lahko nabira pri njih. V bližnjih hribih nabira še nekaj kolegov nabiralcev, vsi se poznajo med seboj in vsak ve, do kod seže njegov teritorij.

Vsako rastlino zelo skrbno požanje. S posebnim srpom ročno odreže le vrhove in še to le enkrat letno, ker tako poskrbi, da bo tudi naslednje leto rastlina nemoteno rasla. Posebej je poudaril, da nikoli ne sme zarezati prenizko, torej v oleseneli del, ker potem rastlina nekaj let ne bo več rasla oziroma najpogosteje: nikoli več. Dodal je, da zadnja leta prihaja tudi skupina nabiralcev iz vzhodnoevropskih držav, ki nabirajo brez soglasij in brez potrebnega znanja ter prodajajo materiale destilerjem za male denarje.

Nabiranje samoniklih rastlin pravzaprav odpira nešteto etičnih vprašanj. Mislim, da bo v aromaterapevtskih krogih vsake države v prihodnosti potrebno sprejeti nekakšne nabiralniške etične kodekse, podobno kot je Fair trade. Kodekse, ki bodo zaščitili rastline, ki rastejo v naravi.

2015-04-29 16.41.14

Potreben je razmislek o sledečem:

A. NABIRANJE ZA LASTNE POTREBE, ko nekdo nabere malo količino zdravilnih rastlin za svoje zdravje in niso namenjene prodaji. Če se nahajate na privatnem zemljišču, vprašajte za dovoljenje. Skoraj vedno ga boste tudi dobili, ker »lepa beseda lepo mesto najde«. Če gre za občinsko zemljo, seveda ne morete nikogar vprašati, a še vedno lahko naberete malo količino in le toliko, kolikor zares potrebujete.

B. NABIRANJE ZA NADALJNJO PRODAJO zdravilnih rastlin v katerikoli obliki (eterično olje, hidrolat, čaji, tinkture, itd.) Tu pa je vprašanje že bolj kompleksno. V Franciji ima nabiranje samoniklih rastlin za eterična olja dolgo tradicijo, nabiralci se leta in leta vračajo na isto zemljišče, poznajo rastline, so dogovorjeni z lastniki ter nabirajo toliko in tako, da ne porušijo ravnovesja. Kadar te smernice niso upoštevane (in v mnogih državah niso), bi bilo gotovo bolj primerno destilirati eterična olja iz rastlin, ki jih ima nekdo posebej za ta namen posajene na plantaži.

Kaj pa mislite vi? Vesela bom vaših komentarjev. Pišete mi lahko na ana@sola-aromaterapije.si.

Vsekakor imejte to dilemo v mislih, ko kupujete eterična olja. Kajti v mali steklenički je v resnici zapisano VSE! Kako je rastlina rasla, s čim je bila tretirana, kako so jo poželi, koliko časa je potovala od travnika do destilatorja, kako so jo destilirali, kako zapakirali in kako prodali vam.

Nicholasovo zgodbo sem želela podeliti z vami, ker bi lahko bil marsikomu za vzor. Lahko se spodobno preživlja z delom, ki ga ima rad. A je vseeno celotno pot začrtal zelo profesionalno, etično in prijazno do rastlin ter lastnikov zemljišč. Je nekakšen zen budistični destiler prihodnosti.  Lahko si mislite s kakšnim veseljem smo kupili njegova čudovita eterična olja.

Vsi mi s svojimi izbirami ustvarjamo novi svet ter soodločamo, katere prakse je etično podpirati. Pa naj gre za hrano, oblačila, aromaterapijo ali kaj četrtega.

Prav zato vas ob tej priliki vabimo tudi na ekskurzijo V NOVIGRAD v prvi polovici julija 2015, kjer si bomo ogledali nekaj povsem drugega: eno redkih plantaž smilja na področju ex-Juge! Kajti praktično ves preostali hrvaški smilj je bil doslej divje nabran in marsikje na neprimeren način.

Poleg smilja v Novigradu destilirajo še lovor, lavandin, žajbelj in rožmarin, v bodoče pa bodo tudi muškatno kaduljo. Gre za družino, na katero nas je napotila Slobodanka Poštić in ki se z destilacijo zdravilnih rastlin ukvarjajo že 15 let. Pred lastnoročno izdelavo svojega destilatorja so se obrti izučili v šoli destilacije v Riminiju. To bo torej dobra priložnost, da se podučimo tako o destilaciji kot tudi o plantažiranju rastlin ter razlikah med plantažiranjem in divjim nabiranjem. Program ekskurzije bo v kratkem objavljen na naši spletni strani ter na FB profilu.

Hvala za vašo pozornost. Lepe trenutke v divjini vam želim
Ana